Sem prerokovalec. 😉 Prepričan sem, da ima 99,9 % ljudi, ki bo prebralo moj članek za svoj glavni e-poštni račun Gmail. Morda ste podjetnik ali podjetnica, vendar pa tudi v poslovnem svetu nastopate in komunicirate z Gmailom. 🙂
Poznam, kar nekaj podjetij, ki imajo e-pošto npr. ime.priimek@nekopodjetje.si, toda ko pogledam »izvorno kodo« ugotovim, da njihov poslovni e-mail dejansko pride z Gmaila.
Z Gmailom se vpisujemo na Facebook, Linkedin, Twitter in ostala družabna omrežja, kupujemo on-line izdelke, dobivamo pomembna poslovna sporočila, poslovne tajnosti in še marsikaj drugega, kar morda ne bi ravno dali v javnost in na vpogled vsem. Ves čas smo s svojim Androidom (iPhonom) priključeni na Facebook in Gmail in tako (če seveda nismo dobro pogledali nastavitev) praktično ves čas izdajamo svojo lokacijo. Si sploh lahko predstavljamo kakšna »masa podatkov« se vsak dan steka na Google?
Bentimo nad c-19, cepljenjem, zmanjševanjem človekovih pravic, visokimi cenami in draginjo, vojnami po svetu in finančno krizo ter se pritožujemo kakšna je vlada in kaj bi morala (in ne bi morala) storiti, toda po drugi strani smo svoje življenje »brezplačno« prodali največjim svetovnim korporacijam.
Svojim otrokom sploh ne znamo več povedati kaj je to zasebnost, saj jih že v osnovni šoli naučimo, da je njihovo najpomembnejše razmerje z njihovim pametnim telefonom.
Hodimo po ulici, bolščimo vsake toliko časa v ekran svojega pametnega telefona in smo v pričakovanju naslednjega piska za mail, Facebook sporočilo ali za naslednji lajk. Hura! Živela sodobna tehnologija! Če tega piska ni, pa smo žalostni, jezni, nesrečni in lahko postanemo celo depresivni.
Vse, kar počnemo v svojem življenju, damo na ogled na Facebooku, Twiterju in še kje drugje. Delimo svoje veselje, srečo, žalost, ljubezen, hrepenenje, frustracije, jezo … navdušeno podpisujemo peticije proti nasilju živali, proti cepljenju in proti kršenju človekovih pravic ter za več miru na svetu, ker se nam zdi, da tako nekaj storimo za večje dobro v svetu.
Ko brskamo po spletu to počnemo večinoma z Google Chrome, pri tem pa smo ves čas vpisani v svoj Gmail e-poštni predal. Seveda nam striček Google veselo sledi, vsakemu našemu gibu, iskanju in vpogledu.
Potem pa nekega dne z grozo ugotovite, da Google in Facebook vesta več o vas, kot veste vi sami, kot si lahko ogledate v govoru Arala Balkana – Brezplačno je laž (vklopite angleške podnapise za lažje razumevanje) ter v videu, ki je na TedTalku in v katerem Andy Yen govori o zasebnosti naših e-poštnih sporočil.
Velja pa si ogledati tudi naslednje video posnetke, ki vam bodo odprli oči:
- Catherine Crump: Policijsko inšpiciranje
- Glenn Greenwald: Zakaj je zasebnost pomembna?
- Mikko Hypponen: Kako je NSA izdala svetovno zaupanje?
- Bart Knijnenburg: Kako da oni toliko vedo o meni?
Za primer o tem, kako poceni smo prodali svojo zasebnost korporacijam pa naslednja dva primera.
- Škatlica cigaret stane od 3,00 do 5,00 € in če pokadimo eno škatlico na dan to znese od 90,00 do 150,00 € na mesec, kar pomeni na leto od 1.080,00 do 1.800,00 € (pač odvisno katero znamko cigaret kadimo).
- No, da ne bomo le o kadilcih. Recimo, da v lokalu popijemo eno kavico na dan in vzemimo, da nas kavica pride le 1,50 € (itak vemo, da nas stane vsaj 50 centov več) in to pomeni 45,00 € na mesec oz. 540,00 € na leto.
Po drugi strani pa nam je težko dati nekje med 20,00 € in 50,00 € na leto (odvisno katerega ponudnika izberemo), zato da bi imeli zasebni e-poštni predal, ki je brez oglasov in takšnega ali drugačnega sledenja oz. »trackanja«. Da, prav ste prebrali in nič se ne hecam, saj lahko že za 20,00 € na leto lahko dobite e-poštni predal, ki vključuje 2 GB prostora.
Koliko vas dejansko pride vaš zasebni e-poštni predal oz. kako do njega? Ena možnost je ta, da si kupite domeno (le-ta pride od 16,00 do 22,00 € na leto) in gostovanje na strežniku (to pride od 20,00 do 50,00 € na leto, odvisno koliko prostora želite). Na ta način imate svoj e-poštni predal, ki je lahko npr. ime@priimek.si.
Druga možnost pa je, da si kupite svoj e-poštni predal pri katerem od spodaj navedenih ponudnikov:
- Posteo – https://posteo.de/en (strežnik je v Nemčiji)
- MailBox – https://mailbox.org/en/ (strežnik je v Nemčiji)
- Runbox – https://runbox.com (strežnik je na Norveškem)
- MailFence – https://mailfence.com (strežnik je v Belgiji) – ima tudi brezplačno različico s 500 MB
- StartMail – https://www.startmail.com (strežnik je na Nizozemskem)
- ProtonMail – https://proton.me (strežnik je v Švici) – ima tudi brezplačno različico z 1 GB
Pri slednjih treh ponudnikih pa je možen tudi brezplačen e-poštni predal:
- Tuta – https://tuta.com/ (strežnik je v Nemčiji) – brezplačen e-poštni predal z 1 GB, lahko ga nadgradiš na plačljivi paket z več možnostmi uporabe in večjim e-poštnim predalom.
- Vivaldi – https://www.vivaldi.net/ (strežnik je na Islandiji) – samo brezplačna opcija, poštni predal je 5 GB.
- Predalček – https://www.predalcek.com/ (strežnik je v Sloveniji) – samo brezplačna opcija, poštni predal je 1 GB.
Preverite ponudbo in se sam odločite kateri vam najbolj ustreza. Zanimiva opcije so Runbox, ki ima strežnik na Norveškem, Vivaldi, ki je na Islandiji ter ProtonMail, ki je v Švici. Vse te tri države niso članice EU, tako da je pri njih v veljavi drugačna zakonodaja, kar se tiče zasebnosti.
Ko govorimo o potrošnji takšnih ali drugačnih dobrin, včasih sploh ne pogledamo na ceno in si privoščimo zadeve tudi za 100, 500 ali 1.000 €, toda ko govorimo o ceni svoje zasebnosti pa smo večkrat še bolj škrti kot je Stric Skopušnik iz Disneyevih risank.
Zasebnost v sodobnem svetu je bolj pomembna, kot si mislimo, saj pomeni našo pravico do svobode.
Upam, da sem vam s temle zapisom vsaj malo odprl oči in vam dal misliti. S tem, ko se odpoveste Gmailu kot glavnemu e-poštnemu predalu in se odločite za njegove alternative naredite velik korak do večje zasebnosti.
P.S. Tudi, če ste pri Hotmailu ali Yahoo mailu, je zadeva ista, kar se tiče zasebnosti, sledenja uporabniku in ciljanih oglasov. Mikko Hypponen v videu, ki sem ga malo prej omenil pravi, da smo bolj iskreni s spletnimi brskalniki (Google, Yahoo, Bing …) kot pa s svojimi družinskimi člani in da spletni brskalniki vedo več o nas, kot naši družinski člani. Resnično in hkrati žalostno, kajne? 🙁
